Pustovanje DN Knaravi v Termah Dobrna 2013
8. februar je Prešernov in naš dan. Vsaj do danes nam ga še niso vzeli. V Ljubljani se bo zgodila 3. vseslovenska vstaja, vrata muzejev so na stežaj odprta in vabijo na prost ogled znamenitosti, a letos je ravno na ta dan tudi Pust. Ker žal ne moremo biti na vse koncih in krajih naenkrat in ker očitno še ne moremo utišati tistega otroka v sebi, smo se odločili za pustni vikend v Termah Dobrna.
Nekateri že v četrtek, večina pa v petek opoldne, se namestimo v ličnih sobah hotela Vita, se malo sprehodimo po zasneženem parku, pa jo mahnemo v deželo savn kjer je taka gneča, da komaj najdemo kak prost ležalnik. V turški se nadrgnemo s soljo, v finski pa nas mojster savne biča z vročim zrakom da kar boli, a večina zdrži preizkušnjo za Pekel, saj se nam na koncu obeta tista sladka medena obloga za baržunasto polt. Ura na zvoniku bije 18h in že zavlada v savni ljubi mir, ko mi hitimo na slastno večerjo v bogato založeno samopostrežno restavracijo. Odlično kuhajo tile kuharji in res ne vem, kdo mi je tako do roba naložil krožnik.
Zvečer gre večina še na nočno kopanje v zdravilni termalni bazen v starem zdravilišču , rezerviran prav za nas naturiste, kjer si natočimo tudi termalno vodo za pitje. Pravi Dani, da je zaradi visoke alkalnosti dobra za naše bolj ali manj porušeno Ph razmerje.
V soboto se s prijaznim vodičem Gašperjem podamo na enourni sprehod do farme jelenov Lamperček, sončka pa od nikoder. Na stari kmetiji gojijo v 14 ha veliki obori jelene, damjake in muflone… ne zaradi romantike, ampak za odstrel in za klobase. (Damjak je vrsta srednje velikih jelenov, ki so jo ponekod udomačili. Samica damjaka je prav tako košuta. V višino zraste okrog 1.30 cm z rogovjem vred. Trebuh ima svetlo rjav, hrbet bolj temno rjav. Muflon je tista zeloo dlakava koza z zelo krožno zavitim rogovjem, jelenčke pa poznamo že od Božička) Lastnik jim je natrosil mleto koruzo in suh kruh, pa so prišli bliže še za naš fotošuting, a od tega ni nobeden padel. Nam so postregli z borovničevcem , sendvičem z jelenjo suho salamo, čajem in kuhanim vinom, poslikali smo divjad, puhaste mucke in drug drugega, si ogledali še muzejsko zbirko ročnih, delovnih pripomočkov in raznih starinskih naprav, nagačenih živali in enega nenagačenega viteza. Kdor je želel, je kupil kako klobaso za drage domače, potem pa nas je že zeblo v konice prstov in v malo bolj urnem tempu nas je Gašper odpeljal po drugi poti nazaj proti hotelu.
Popoldne smo se spet dodobra preznojili v savnah, se dodobra napokali pri večerji, potem pa se opravili v raznotere pustne kostume.
V kavarnici so se okoli devete zvečer začele zbirati pisane šeme: zapeljive črne mačkice, nadvse imenitna grajska gospa, baje obubožana a s čednim spremljevalcem, taka ta prijazna čarovnica in mornar z Grubarjevega kanala, trio tudi prijaznih a že bolj vihravih coprnic, v Deželi tej najlepša Sneguljčica je bila, za njo je prepevalo sedem navihanih palčkov, Zoro v penzionu z razkošnim trebuhom , visok matador brez bika a s svojo stasito plesalko, poslovnež, no ja, zvodnik z malo suhljato damo noči iščoč novo klijentelo, ena in edina cvetoča pomlad ter nek njen približek, en res zlodejski hudič in skupinica takih dobrih okroglih hudičkov, ' kao' Šeherezada, pisan klovn in Pika Nogavička, na koncu pa je prišla še neizbežna smrt, a hvala bogu je s seboj pripeljala sexi nuno, ki je obljubila, da usliši še tisto poslednjo željo. Veseli in poskočni klovn Gašper je program povezoval tako spretno in z obilico zdravega humorja, da se nobena mačkica ni izgubila v kritičnih očeh komisije in noben vrag ni uspel odpeljati prenekatere grešne duše iz občinstva. Med samostojnimi maskami je bila najbolj originalna Pomlad (to bi morali videti, kako se je babica prelevila v cvetoč travnik), med skupinskimi pa smo najbolj zažigali pojoči-poskakujoči palčki s svojo ebenovinasto-snežno Sneguljčico.
Rogovilili smo tja do polnoči, potem nam je pa muzkontar pobegnil, malo smo še poklepetali in odvlekli preznojene pravljične figure pod tuš.
V nedeljo je posijalo sonce na pet centimetersko novozapadlo snežno odejo. Jutro je delovalo belo in sijoče in po kraljevskem zajtrku še nekako baročno zaokroženo, tako da smo se z Vinko in Dani podale na odrešilni sprehod. Do konca smo izkoristili dan, nekateri v savni, nekateri v bazenu in tako lepo renovirani odbrzeli nazaj v ustaljeni ritem Ljubljane.
Naslednjič gremo pa na vstajo
Manja
_______
Leto je naokoli in potrebno se je bilo odločiti, kje bomo pustovali. Porajale so se ideje in odločili smo se za Terme Dobrna.
Naše srečanje se je začelo v petek, 08. februarja. Ko smo se nastanili v hotelu Vita, smo dan preživeli po svoje. Eni smo se odločili, za obisk savne, drugi za kopanje v bazenu. Po večerji smo odšli v stare terme, kjer smo imeli nudistično kopanje.
Sobota je bila zelo razgibana. Po jutranji toaleti in zajtrku, smo se ob 10,00 uri zbrali v avli hotela in se z vodičem odpravili na ogled domačije Lamperček. Pot dolga cca 45 minut hoje je bila prijetna in zanimiva. Na domačiji je bil sprejem prijeten, saj smo bili postreženi z aperitivom, prigrizkom, čajem in kuhanim vinom. Ko smo se najedli in ogreli, smo si ogledali zanimivo hranjenje jelenov.
Po ogledu jelenov, nam je gospodar razkazal še muzej. Bil je zelo zanimiv, saj je bilo v njem mnogo nagačenih živali. Po ogledu muzeja, smo se vrnili v hotel.
Najzanimivejši dal sobotnega dne, je bilo pustovanje v hotelu Vita, ki se je pričelo ob 20,00. uri. Za dobro razpoloženje so poskrbele živahne, domiselne maske. Odlična je bila naša skupina mask, ki so predstavljali Sneguljčico s palčki in prejeli tudi 1. nagrado za skupine. Program je bil odlično pripravljen, njihovo petje je bilo zelo ubrano, saj so jim prisluhnili vsi prisotni. Poleg Sneguljčice in palčkov, sta bila še odlična smrt in nuna ter maska čarovnice z mornarjem. Pustno rajanje se je končalo okoli 01zjutraj.
Nedelja, 10. februarja 2013, je bil dan, ko se je naše srečanje v Dobrni končalo in vrniti smo se morali domov. Zato smo po zajtrku odšli v sobe, zapakirali prtljago in poravnali račun na recepciji hotela. Dan smo izkoristili nekateri v savni, drugi pa smo se kopali. Pustovanje v Dobrni se je tako končalo.
Dare
