Pustovanje v Lendavi
Letos smo šli pustne norčije zganjat v Lendavo. 11 mandeljcev iz društva K naravi smo z Marijo in Dušanom iz Malega raja tvorili srečno številko 13 in se našli že v petek opoldne v hotelu Lipa v Lendavi. Malce deževen dan smo si popestrili v bazenih, najraje v malem naturističnem bazenu s termalno parafinsko vodo.''Lendavska termalna voda sodi med naftne vode in ima posebno kemično sestavo. Ob izviru ima temperaturo 62°C in vsebuje veliko parafina, ki blagodejno vpliva na kožo. Parafinsko termo mineralno vodo so odkrili po naključju ob izkopavanju naftne vrtine leta 1965, ko je v sosednji vasi Petišovci namesto težko pričakovane nafte na dan bruhnil vroči vodni izvir. Čez čas so domačini ugotovili, da kopanje v tej vodi lajša tegobe, za katere pravimo, da jih prinesejo leta''
Zbudili smo se v sončno sobotno jutro in Edi nas je popeljal na sprehod čez Lendavske gorice do novega stolpa Vinarium, kjer se lahko po 240 stopnicah ali pa kar z dvigalom povzpneš na višino 53,5m. Pogled ti seže čez gričke štirih držav:slovenske, madžarske, avstrijske in hrvaške. Čez naše najlepše, z zidanicami posute gričke, smo se vrnili v hotel, no ... vmes smo se ustavili še v Ribiški koči na pivu.
Popoldne smo se kopali, po večerji pa rajali. Za naše omizje so prisedli: ananas, jagoda, zapornika Hilda in Boško, dva pisana klovna pa še pomlad: čmrlj, dve čebelici, dve pikapolonici in dve rožici. Brez dvoma smo bili najbolj pisano omizje. Mask je bilo kar nekaj in letos so bili absolutni zmagovalci troli, cela družina se je prav perfektno preoblekla v te islandske škrate.
Priropotali so tudi Kurenti in odgnali zimo in vse, kar bi se zlega še utegnilo skrivati po kakih kotih.
V nedeljo smo pričakovali bolj klavrno vreme a glej ga šmenta, spet smo se zbudili v sončno jutro, tako da so najdrznejši že februarja sončili svoja bela teleščka. Ob termalnem bazenu je bilo okoli 20 C.(vsaj tako je pisalo). Savnanje nam je tudi dobro delo, le tiste maščobe okoli trebuščkov, ki smo jo prav na hitro dobili zaradi dobro-obilnih samo posrežnih večerij in zajtrkov, nikakor nismo mogli stopiti. Ehhh, bomo pa drugo leto krofki.
Nazaj grede smo šli še na bograč v Ribiški dom, odličen je bil, pogledali smo si tudi fotografije našega najbolj zanesenega paparazza Pande in potem zvizzzzzzz v sončni zahod.
☺Manja
