Pustne norčije DN K naravi v Biotermah
Letos pa moramo pustovati nekje, kjer še nismo bili, kjer so dobri ljudje in kjer se dobro pije in imajo dobro hrano. Dobri ljudje, to ne bo problem. Dobra hrana in pijača, tudi to nista v Sloveniji problem. Ostane še kje še nismo bili. Bioterme, so vzkliknile naše dame. Lepo so me pogledale in dejale, Edo, zdaj si pa ti na vrsti, kajti glavno, najtežjo nalogo (izbor) smo opravile me.
Spomnil sem se, da sem lansko leto ob promociji naturizma na sejmu v Gornji Radgoni spoznal prijazno vodjo trženja Bioterm. Poklical sem jo in akcija je stekla. Vse se je dalo dogovoriti, le pri ceni je bila podobna Škotinji, vendar pa je kmalu popustila.
Zaradi praznika smo pridobili dodatni dan za norčije. Že na recepciji smo se najbolj neučakani objeli, se prijavili in se dogovorili, da se dobimo v bazenu. Kako paše, zunaj mraz, voda pa topla. Edina ovira pa so bile kopalke. Terme imajo poleti nudistično plažo z malim bazenčkom, namenjeno samo hotelskim gostom. Se pa vodstvo term zaveda pomena naturizma in zatrdili so nam, da mislijo tudi na nas. Do večera smo bili razen enega para zbrani in pri večerji je bilo zelo veselo. Imeli smo skupno mizo, posebno označeno, da so tu zaželeni samo naturisti. Kako lepo je spet videti stare prijatelje in ob prijetnem klepetu se nam ni mudilo v postelje. Petek je bil dan za počitek. Po obilnem zajtrku smo zavzeli bazen, potem savno, pa spet bazen, pa še telo smo utrjevali ob teku po mrazu iz notranjega v zunanji bazen. Dan je hitro minil in že je bila tu večerja. V kaj boš pa ti našemljen, so bila vprašanja na katera pa ni bilo odgovorov. Dogovorili smo se še za sobotni pohod in se porazgubili po hotelu.
Sobota, pa ne navadna, to je bila pustna sobota. Ob 10. uri smo se dobili pred vhodom v hotel. Petra, mlada dama in obenem še animatorka hotela, nam je predstavila traso pohoda, pobožala mojega kužka Rona (v prihodnjem življenju bom kuža) in že smo zakorakali po cesti proti stolpu, našemu prvemu cilju. Ker je bila zemlja zaradi snega razmočena, pot blatna, smo jo raje ubrali po daljši a lepši cesti. Spotoma se nam je priključila domačinka, svakinja naše Danice in nas povabila na tekoča zdravila. Zdaj vem, zakaj so tu ljudje tako zdravi. Še malo in bili smo pri stolpu. Ker je bila nizka oblačnost in mraz, so se nanj povzpeli le najpogumnejši. Potem pa prijetno presenečenje. Petra nas je pripeljala na domačijo svojih staršev. Mama in oče sta nas povabila v klet , kjer sta nam ponudila sveže pečene kifeljčke, pecivo osje gnezdo, postregla pa sta tudi s čajem in kuhanim vinom. Oče pa nam je pripravil še eno presenečenje, jahanje konja. Pripeljal je prelepo kobilo in kdor je hotel, je v njenem sedlu naredil kratek sprehod. Čas je hitro minil in že smo bili pred vhodom hotela. Še malo v bazen, potem večerja, nato pa pustna zabava. Ansambel je zaigral, pričele so prihajati maske in ples se je začel. Tu je bil trotek Vili, fina dama, pomlad, Indijanka, klovn, pa pater s poredno nuno, ata Smrk in Smrketa, celo hudič s svojo spremljevalko ni manjkal. Tu je bil tudi visoki obisk iz Arabije, pa Moka, prikrevsal je tudi poškodovani smučar z negovalko in še bi lahko našteval. Ob 21 uri se je pričel izbor najboljših mask in vse tri nagrade smo odnesli mi. Moka ( Marija Šetina ) tretjo, ata Smrk in Smrketa ( Cveto in Joži Trelc) drugo, poškodovani smučar z negovalko (Dušan in Danica Gorenc) pa prvo nagrado.
Kakor vse lepo je tudi ta pustni konec tedna prehitro minil. Poslovili smo se z obljubo, kmalu se spet vidimo in kmalu nam bo spet lepo.