Vikemd naturistov v Dragočajni 2020
Kljub neprilikam korone in nestanovitni vremenski napovedi, smo ta vikend (26.- 28.6.2020) preživeli nadvse pestro v kampu Dragočajna ob Savi, ki ima en del namenjen nam, ki še znamo uživati razbremenjeni utesnjujočih se oblačil.
Joži, Edi in Ron so zavzeli pozicije že v četrtek in preživeli romantično noč ob šklepetanju dežja, ostali pa smo se pridružili v petek, ko je sonce že posušilo travnik. Joži in Cveto sta razpela svojo rezidenco, Izok je s svojim šotorčkom hitro opravil, Žac je KR-domek lepo poravnal s Savo, Majdin, Vinkin in moj šotorček je hitro stal, Marija in Dušan sta lično umestila v prostor svoj duplex, Mojca in Frenk pa sta profesionalno, z avtodomom zaokrožila naš tabor.
Malo podiranja količkov, malo sončenja in klepeta, kakšen Vili … , no pa tudi Tatjana in Miro sta si utrgala čas za popoldan z nami, čeprav sta imela nujno košnjo trave na domačiji, pa smo že odpeketali na okusno večerjo v gostilnico v kampu.
V soboto je bilo pa nadvse napeto, skoraj na šesto. Naše vrste so se širile, že navsezgodaj je pridrvela Dani, pa malo kasneje Jožko, Barbara in Uroš ter mlada moč Nika.
Z Edijem sva šla po dobrote za popoldanski žar in pijačo in komaj sem uspela popiti jutranjo kavico že sem drvela organizirat zabavno-družabne igre. V prijetni senčki smo pokali balone, tekali kot otroci z rekviziti gor in dol, lučali obroče na količke, spretno štorkljali s hoduljami, se dodobra nasmejali in si na koncu podelili malo zmešana, verbalna darila. Odlični so bili tako Plavi kot Rdeči in tu ni prihajalo do strankarskih razprtij. Malo zasluženega počitka, pa smo že bolj ali malo manj spretno metali Cvetov količek na oštevilčene stožce. Ron je imel sicer namen, odnesti kakšen količek, pa je Joži rekla: količka nikar!, Tari pa za vse to dogajanje ni bilo prav nič mar. Čuvala je naš tabor, če pa je kakšna klobasa izginila neznano kam, jaz o tem nič ne vem. Pa še nismo imeli dosti igranja, še tekmovanje v balinanju se je odvilo in Edi je natančno beležil rezultate teh iger. Takole razigrani in že malo lačni smo brž pripravili omizje, žar mojstra Dušan in Uroš pa sta kljub nagajivemu vetru uspela odlično speči mesnine, bučke in papriko. No seveda, odlične,ker jih je naša profi Marija tako dobro začinila! Na Majin predlog smo posneli tudi fotografijo v podporo okoljevarstveni pobudi River Defence z izvirnim panojem:
Čista voda = naša dolžnost + pravica.
Dobro smo se v vseh ozirih podkrepili, klepetali in se zabavali tja v mlado noč.
Ha…, in že je bila nedelja, lično obsijana s soncem. Ta je bila pa bolj na polahko. Malo podiranja količkov, sončenja in klepeta, pa je bil dan naokrog.
Kot je rekel Žac: Vsi tisti, ki niste prišli, nikoli ne boste zares vedeli, kaj ste zamudili.
Ampak ohranite upanje, ker imamo Edija vemo, da bo prijetnih uric druženja še veliko.
Manja
