Kostanjev piknik v Malem raju
Vreme slabo, kostanja ni, pa še vabila na kostanjev piknik ni bilo od nikoder. Glej glej, tole pa je dobro znamenje, pošta iz Malega raja. Hura, kostanjev piknik, pa še lepo vreme je napovedano. Seveda pridemo, vsi trije: Joži, kuža Ron in moja malenkost Edo.
V soboto se ob enajstih spravimo v avto in pot pod kolesa proti Dolenjski. Ekipa je bila že zbrana, le nekaj malo udeležencev je bilo. Pa me Jože potolaži, bodo prišli, boš videl. In res, pričeli so prihajati. Vsak je imel nekaj dobrega v rokah, tako da je bil pult kmalu premajhen za vse dobrote. Pri Borutu smo se »štempljali« in že se je pričelo. Nad Malim rajem je zakrožilo jadralno padalo in Poldi je atraktivno pristal. Jože nas je vidno vesel pozdravil, posebno je pozdravil tudi prijatelje iz Hrvaške, nato pa smo se počasi peš odpravili proti eno uro oddaljenemu vzletišču zmajarjev in padalcev. Poldi, prekaljeni padalec, nam je predstavil zgodovino njihovega padalskega kluba, predstavil zgradbo padala in tehniko vzleta in letenja. Dušan in njegov prijatelj pa sta poletela proti dolini. Po uživanju v prelepem razgledu smo se vrnili v kamp. Tu sta nas že čakala hrustljavo pečena odojka, kostanj pa smo si spekli kar sproti. Dan je minil prehitro in že je bil čas za odhod na kopanje, nekateri pa smo odrinili proti domu.
Hvala Malemu raju za prijetno sobotno popoldne. Vsem, ki se niste udeležili srečanja je lahko žal, ker ste zamudili prijeten dan s prijatelji in prijetno druženje. V teh slabih časih nas druženje s prijatelji ohranja pokončne in močne, daje nam moči in volje za preživetje. Hvala Jože.
Edo Krese