Svetovni kongres naturizma - Nova Zelandija 2016
Pred dvema letoma smo na kongresu na Irskem izglasovali naslednjo lokacijo – Novo Zelandijo. Ker je ta čudovita dežela na drugem koncu sveta, smo kar nekaj časa tuhtali naj gremo ali ne. In smo šli. Tokrat kar trije! Danira, Aleš in moja malenkost smo po dooolgi vožnji uspešno prispeli v deželo Maorov, v mesto jader- Auckland.
Najem avta ali avtodoma je ključna zadeva za premikanje po Novi Zelandiji (NZ). Še posebej avtodom (campervan). Saj imajo avtobuse in celo vlak, vendar je udobneje z lastnim prevozom. Dobili smo avto z opremo za kuhanje, ker se je kasneje izkazalo kot zelo praktično. Šest dni do začetka kongresa smo dobro izkoristili za raziskovanje Severnega otoka. Razdalje so ogromne, maksimalna dovoljena hitrost vožnje je v glavnem 100 km/h, avtocest je zelo malo. Cena goriva se spreminja. Vse je pa dražje kot pri nas.
Povsod kristalno čiste reke, jezera ter pašniki na katerih se pase milijone ovac ter goveda. V motelih se skoraj vedno najde lepa prenočišča. Dneve pred začetkom kongresa smo izkoristili za spoznavanje severnega otoka. Obiskali smo Maore v njihovi vasi, se sprehodili po deželi vulkanov in gejzirov, občudovali neskončno dolge peščene plaže, ter se čudili visokim cenam sira in piva. :). Vmes se je zgodil tudi potres (nič nenavadnega za NZ!), za katerega smo izvedeli šele, ko smo se povezali na internet. Se mi je zdelo, da se je ponoči nekaj treslo ... Super luna ali preprosto mati narava in tukajšnja pomlad, sta poskrbeli za veliko količino padavin in plazenje zemlje. Ravno na naši poti do Upper Hutta smo imeli precej pester dan, saj so bile ceste do tja bodisi poplavljene ali pa zaprte zaradi zemeljskih plazov. Ampak z veliko mero optimizma smo le prišli v Wellington naturist klub, koder je že bilo kar nekaj naših kolegov s celotnega sveta. Domačini so se izredno potrudili, le vreme nam ni bilo naklonjeno. Zato so nam Maori dobrodošlico pripravili, kar v kongresni dvorani, v maorščini, ki je poleg angleščine in znakovnega jezika eden od uradnih jezikov NZ.
In kongres se je začel. Prisotni smo bili delegati iz 24 držav. Skupaj s spremljevalci nas je bilo 64.
Mednarodni kongres naturizma se zgodi vsaki dve leti. Debatirali smo tudi o vplivu migrantske krize na naturizem v Evropi in se strinjali, da se moramo še bolj zavzemati za naše osnovne pravice in svoboščine! Vsak pri sebi in vsi skupaj. Sprejeli smo kar nekaj novih sklepov: sklenili smo, da bo INF imela dva predstavnika, ki bosta skrbela za boljšo osveščenost javnosti o naturizmu in skušala preprečiti morebitne zlorabe pomena besede naturizem; enotni smo si bili v tem, da mora posamezna zveza / klub/društvo narediti več, kar se tiče prepoznavnosti (z večjim številom dogodkov, uporabo logotipov ...). Žal pa tudi tokrat ni bil uspešen avstralski kandidat, ki je predlagal, da bi vsaki državi, pripadal en volilni glas in ne, kot je to bilo do sedaj, po proporcionalnem sistemu. Kar se je izkazalo tudi na rezultatu volitev. Slovenija je sicer po proporcionalnem sistemu na 19. mestu (od 24), glede na odstotek naturistov v svoji državi pa smo na 10. mestu. Tokrat so bile na dnevnem redu tudi volitve predsedstva, koder se je letos zgodil (nepričakovan) preobrat. Kandidata sta bila dosedanja predsednica Sieglinde Ivo in francoski kandidat (predlagan s strani Južne Afrike) Armand Jamier. Na mesto predsednika INF se je le s 4 točkami prednosti zavihtel Armand Jamier, ki je tudi predsednik FRF – francoske naturistične zveze. Želimo mu obilo uspeha in sreče pri svojem delu. Kraj naslednjega kongresa še ni določen. Morda Slovenija? Na kongresu smo razdelili informativne brošure, za katere se zahvaljujemo distribucijskem centru Slovenske turistične organizacije.
Na gala črno-beli večerji smo razdelili tudi darilca glavnim organizatorkam kongresa, brez katerih ne bi bilo tega dogodka:
Kay Hannam – glavna gonilna sila ideje in izvedbe kongresa, borka za pravice naturistov, dolgoletna glavna urednica revije Gonatural, in ponosna solastnica naturističnega kampa, izdala je tudi knjigo o svojem videnju naturizma.
June Campbell, tajnica NZNF – vedno nasmejana šefica kuhinje in namestitev, non-stop v pogonu.
Donna Miller, blagajničarka NZNF – najmlajša organizatorka, povezovalka in animatorka kongresa. Pozitivka in srce dogodka!
Sedaj pa gremo na obisk po največjih naturističnih klubih tukaj spodaj. Obiskali bomo klube Katikati, Wellington naturist club na Severnem otoku, ter Wai natur, Pineglades in Rotota na južnem otoku.
Vsekakor smo se na popotovanju že do sedaj marsikaj naučili, dobili precej novih idej, spoznali zanimive ljudi, srečali stare prijatelje z vsega sveta in uživali v čudovitih barvah, ki nam jih pričara pomlad na Novi Zelandiji, peščenim muham navkljub. :)
Pogrešamo pa – domačo govejo juho!
Maja Penko, uradna predstavnica ZDNS na Svetovnem kongresu naturizma 2016
