ZGODOVINA NATURIZMA

Naturizem v Antiki

Dobri poznavalci naturizma postavljajo začetek razvoja naturizma v Stari Egipt in Antiko. Ker je pojem "naturizem" novejšega izvora, se moramo najprej seznaniti s pojmom "nudizem", kajti besedo "nudos" so stari Grki uporabljali za "gol". V Antiki je bil kult golega telesa zelo razširjen. Znano je, da so javna kopališča v starem Rimu postala nekakšni družbeni centri, kjer so se moški in ženske, ugledni meščani in senatorji mešali z ljudmi nižjih slojev. Tam so se ure in ure pogovarjali in navezovali znanstva ter prijateljstva. Lepoto golega telesa so grški umetniki opevali v epih ali upodabljali na slikah in kipih. Kult golega telesa pa je bil prisoten tudi na raznih obredih in svečanostih. Obleka je bila v Starem veku predvsem statusni simbol, bila je del opreme, ki naj bi varovala predvsem pred naravnimi pojavi. Obleka se v tem času prične pojavljati v službi mode- predvsem v Egiptu, kjer so bili sužnji goli, obleka pa je bila znak višjega stanu. Golota, oziroma naravno sprejemanje golega telesa je v srednjem veku postala greh in pohujšanje, zato je čaščenje golega telesa za skoraj dve tisočletji zamrlo in se začelo pojavljati v zelo skromnem obsegu ob koncu devetnajstega stoletja.

Arnold Rikli

Švicarskega zdravnika Arnolda Riklija štejemo za začetnika naturizma na Slovenskem. Leta 1855 je na Bledu začel zdraviti z vodnimi in zračnimi kopelmi. Bistvo njegovega zdravljenja je bilo kopanje v hladni vodi, sončenje in sprehajanje. Gostje so stanovali v posebni koloniji, se kopali v posebnih kadeh, na sprehode pa so hodili v bližnjo okolico, predvsem na Stražo, kjer so se sončili goli. Za Riklija so bili voda, zrak in sonce vir zdravja in prav to je lahko ponudil gostom bolnikom. Ko so v svetu izvedeli za njegove uspehe pri zdravljenju, so začeli ljudje iz vse Evrope prihajati na Bled. Blejci so seveda na njegovo početje gledali postrani in se zgražali, doktor pa se ni dal. S svojimi kopelmi je Bled približal svetu, zato ga štejemo tudi za začetnika zdraviliškega turizma v naših krajih in ne le začetnika naturizma.

Dvajseto stoletje

Konec prejšnjega stoletja so se začele pojavljati razne publikacije o koristnosti golega kopanja in sončenja. V Angliji in Nemčiji so nekateri učitelji telovadbe začeli uveljavljati organizirano golo telovadbo in kopanje. Eden bolj znanih je bil nemški učitelj Adolf Koch.

Pristaši naturizma so se začeli združevati v skupine in si iskati prostore, kjer so se lahko kopali in sončili goli. Prvi večji tak prostor je leta 1903 ustanovil Paul Zimmermann v Klingbergu pri Lubecku in ga poimenoval Freilichtpark. Prva večja publikacija o nudizmu je bila izdana leta 1906 z naslovom "Die Nacktheit", napisal pa jo je Richard Ungewitter, ki je v naslednjih letih izdal še nekaj knjig. Dve leti kasneje je bil na Tirolskem ustanovljen prvi nudistični klub. V tridesetih letih tega stoletja je bilo predvsem v Angliji, Avstriji in Nemčiji ustanovljeno več klubov, ki so že imeli svoje plaže in prostore za sončenje. Kasneje se je gibanje razširilo tudi v Francijo, Italijo in Skandinavijo.

Tudi v naših krajih niso hoteli zaostajati za drugimi. Ivo Zor je leta 1924 napisal knjigo, ki jo je naslovil "Solnčenje". To je bila publikacija o higieni in naturistični praksi. Korenine takratnega naturizma oz. nudizma so bile predvsem v telesni vzgoji in zdravem načinu življenja, ki so ga gojili predvsem v Ljubljani in njeni okolici, k nam pa so kasneje prihajali tudi nudisti iz Avstrije in Nemčije, kjer je bil nudizem v času nacizma prepovedan.

Prvo organizirano srečanje nudistov je bilo leta 1930 v Frankfurtu, naslednje leto pa v Parizu, kjer je bila ustanovljena tudi prva unija nudistov. V Franciji se je v tistih časih poleg besede nudizem začela uporabljati tudi beseda "naturisme" v Nemčiji pa "Frei Körper Kultur". Takrat je nudizem začel razširjati svoje dejavnosti tudi na skrb za naravo in zdravo prehrano s prepovedjo uživanja poživil. Postal je naturizem.

Po drugi svetovni vojni je bilo prvo naturistično srečanje leta 1951 v Londonu, kjer so se zbrali naturisti iz Avstrije, Kanade, Švice, Nemčije, Francije, ZDA in Velike Britanije in se odločili, da ustanovijo mednarodno naturistično organizacijo. Do uresničitve je prišlo že čez dve leti, ko so v francoskem mestecu Montalivet ustanovili Mednarodno naturisticno organizacijo INF, ki je sprejela svoj statut in program dela in uvedla mednarodno naturistično izkaznico.

Naturizem na Jadranu

V bivši državi se je naturizem zelo zgodaj začel razvijati kot oblika turizma. Richard Ehrmann iz Dunaja, ki je bil kasneje prvi predsednik mednarodne zveze naturistov, je leta 1934 odprl naturistični tabor na Rajski plaži na Rabu. V naslednjih letih je prepotoval skoraj celotno Jadransko obalo in odprl še nekaj drugih naturističnih plaž ter botroval otvoritvi dveh najbolj znanih naturističnih središč - Koversade in Valalte. Leta 1936 je Rab obiskal angleški kralj Edward VIII. in se tam tudi gol kopal. Ta del plaze so kasneje poimenovali "Engleska uvala" otok Rab pa je postal svetovno znano letovišče. V petdesetih letih so začele na Jadran hoditi večje skupine naturistov iz Nemčije in Avstrije, število plaz pa se je večalo iz leta v leto. Lastnik specializirane naturistične agencije iz Nemcije je v tistih letih vzel v zakup majhen otok pred Vrsarjem z imenom Koversada in leta 1960 odprl prvo večje naturistično središče na Jadranu. Naturizem se je v manjši meri začel širiti tudi v notranjost, od koder je prihajalo tudi največ gostov.

Naturizem v Sloveniji

Leta 1972 je bil v Koversadi svetovni kongres mednarodne organizacije naturistov INF in zavoljo njega je bilo ustanovljeno prvo društvo naturistov v bivši Jugoslaviji z imenom Društvo prijateljev Koversade. Ker so bili v tem društvu v veliki večini Slovenci, je bil sedež v Ljubljani, štejemo to leto kot začetek organiziranega naturizma v Sloveniji. Prav tega leta se je na slovenskih tleh zgodilo tudi prvo "Srečanje naturistov treh dežel: Slovenije, Koroške in Furlanije - Julijske krajine" na Mangrtu. Zaradi neprimernega imena je to društvo razpadlo in v Sloveniji so tako leta 1976 nastala društva K naravi, Gorenjska, Venera in Obala. Leto kasneje je bila v Škofji Loki ustanovljena Zveza društev naturistov Slovenije, ki naj bi povezovala društva, skrbela za njihovo delo in predstavljala slovenske naturiste v svetu . Kasneje so bila ustanovljena še društva v Mariboru, Triglav v Radovljici, Lotos v Kašlju pri Ljubljani in društvo Mali raj v Dolenjem Polju pri Dolenjskih Toplicah

Leta 1983 so vsakoletna Srečanja treh dežel zaradi velikega števila udeležencev prerasla v srečanje Alpe - Adria, ki se je kar petnajst let odvijajo v Monseni pri Rovinju. Tam je bil leta 1988 tudi že 21 svetovni kongres INF in takrat je bila naša Zveza društev naturistov Slovenije sprejeta v polnopravno članstvo.

Glavni namen društev je omogočiti njihovim članom naturistično druženje tudi v času, ko niso na dopustu. V ta namen si društva prizadevajo pridobiti lastne rekreacijske prostore, kjer se lahko goli družijo. Žal pri tem društva mnogokrat naletijo na velike težave. 

V Sloveniji je poleg kampa v Dragočajni, kjer je le del namenjen naturistom, še kamp v termah Banovci pri Ljutomerju. Oba sta zelo majhna, z malo infrastrukture in pogosto zasedena s tujimi gosti, tako da še zdaleč ne zadostujeta potrebam naturistov Slovenije.

Po podatkih Turistične zveze Slovenije je v naši državi okrog 100 000 ljudi, ki vsako leto preživljajo dopust v naturističnih centrih sosednje Hrvaške.

Naturistov organiziranih po društvih je v Sloveniji okrog 1000. Ker nimamo možnosti pripraviti srečanja naturistov v Sloveniji se udeležujemo srečanj naših prijateljev v sosednjih državah, kjer imajo za naturizem več posluha.

Kdaj bomo lahko mi povabili njih na podobno srečanje pri nas??